Na obrobje RIMA smo prispeli okoli 7:00 zjutraj. Po krajšem postanku smo vožnjo nadaljevali po SZ delu ACO (avtocestni obroč) Rima. Ko smo zapustili ACO in se usmerili na vzhod proti Vatikanu je šlo po polžje (še dobro da smo Polžki že navajeni na to hitrost). Toda polžja hitrost je v primerjavi s hitrostjo premikanja vrste na Trgu Sv.Petra, kamor smo se morali postaviti, da bi si ogledali Baziliko Sv.Petra, zavidanja vredna hitrost. Debeli 2 uri sta bili potrebni, da smo nekaj čez enajsto vstopili skozi vrata Sv. Petra in zadrževali dih ob pogledih na razkošje, s katerim se postavlja ta Michelangelova in Berninijeva mojstrovina iz začetka 16. Stoletja. V višino meri 137m. Žal ni bilo časa, da bi z njene ploščadi občudovali panoramo Rima. Mnogo hitreje si je bilo mogoče ogledati podzemlje Bazilike. Katakombe, s kriptami in sarkofagi, kjer hranijo posmrtne ostanke Papežev.

Slabe pol ure čez poldne še zadnja fotka na Trgu Sv.Petra, nato le nekaj korakov in zapustili smo mini državico VATIKAN. Prečkamo ulico Dei Corridori  in pohitimo skozi veličastna vrata mestnega obzidja, se prepustimo vrvežu ozkih ulic, polnih lokalov in trgovin in ves čas pazimo, da se ne izgubimo. Ko zavijemo na ulico Sprave (Via della Conciliazione) se za hip ustavimo pred zgradbo v kateri ima Slovenija Veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Nadaljujemo v smeri vzhod kjer se že kažejo obrisi Angelskega gradu ob reki Tiberi (Tevere), na zahodu pa še naprej občudujemo Baziliko Sv.Petra, ki ponosno razkazuje svoje obline in omogoča odlično orientacijo. IPhoni fotkajo Angelski grad in angele ko prečkamo Tibero. Zavijemo levo, vzdolž desnega brega Tibere in opazujemo četverec, ki ubrano vesla nizvodno. Četrt čez drugo že čutimo prijeten hlad vodnih kapljic ki blažijo vročino in opazujemo množico, ki se gnete okoli treh prekrasnih vodnjakov. Srednji, Vodnjak štirih rek, je gotovo najlepši. Še nekaj ulic in že občudujemo mogočni PANTEON, ki ga je v letih 118 do 128 dal pozidati Hadrian. Po kratkem ogledu nadaljujemo mimo cerkve Sv.Marije Magdalene (N) , nato zavijemo na vzhod do trga Piazza Colonna. Najprej zagledamo stavbo Parlamenta nato pa stavbo vlade (Palazzo Chigi). Pred njo stoji OBELISK  Marka Avrelija (Marcus Aurelius). Nadaljujemo pot po GALERIJI igralca Alberta Sordia in ulici Via de Crociferi  do najbolj znanega rimskega vodnjaka FONTANA DI TREVI. Tu si privoščimo malo počitka. Nekateri izkoristimo čas tudi za ogled cerkvice Sv.Vincenzio in Attanasio. Na trgu Piazza del Popolo, ko smo prehodili cca 8 do 9 km posedemo stopnce pred cerkvico in počakamo na naš BUS, ki nas naloži pred vrati PORTA DEL POPOLO. Le še večerja v Park Hotelu Villamaria (PAVONA) in prvi dan obiska večnega RIMA je za nami.

Vstanemo bolj zgodaj in se ob 8:00 že odpeljamo proti Rimu. Z južne obvoznice zavijemo na Via Pontina, mimo mogočne okrogle Športne dvorane (imenovane PalaLottomatica), preko umetnega jezera EUR, mimo prekrasnih palač  EU in ZN (zgrajenih po vojni) do mogočne Bazilike Sv.Pavla izven obzidja. Cerkev je začel graditi Cesar Konstantin (Constantine). Bistveno pa jo je dogradil Cesar Teodozij (Theodosius). Bazilika je bila dokončana ( v današnji podobi ) šele leta 1823. O lepoti cerkve ni treba zgubljati besed. Slike povedo več kot besede. Po ogledu smo nadaljevali vožnjo do naslednjega cilja. Pot je vodila mimo značilne Rimske PIRAMIDE znamenitega legata (generala) Gaius Cestius Gallusa iz Sirije (Syria je bila takrat Rimska provinca). Slaven je postal potem, ko je s 30.000 vojaki vkorakal v Judejo in ponovno vzpostavil red po velikem Judovskem uporu leta 66. V bližini omenjene piramide so tudi lepo ohranjena mogočna vrata Sv.Pavla, ki so bila nekoč del mestnega obzidja.  Do našega cilja,  KATAKOMBE Sv.Sebastjana, ki so eno od številnih (77) , še ohranjenih  katakomb, smo prispeli malo pred poldnevom. Ogled je bil nekoliko hladen, temačen, ne pa tudi srhljiv saj so kosti pokojnih odmaknjene pogledom turistov. Ogledali smo si tudi Baziliko Sv. Sebastjana izven obzidja ki je v neposredni bližini teh katakomb. Z BUSom smo nato nadaljevali vožnjo do obzidja starega mesta ( do vrat Sv. Sebastiana) in ob zunanji strani zidu nadaljevali vožnjo. Po cesti Piramide Cestia, prevozili trg Albanija, po Viale Aventino in se tako približali FORUMU ROMANO ( mimo antičnega stadiona CIRKUS MAXIMUSa na levi ) in se ustavili na cesti Sv. Gregorja št.286 (Via Di Santo Grigorio), pred kamnitim vhodom v FORUM ROMANUM. Od tu naprej pa ponovno peš. Naprej mimo Konstantinovega slavoloka,  do KOLOSEJA, nato levo ob cesti Fori Imperiali. Sledil je 2 urni odmor za kosilo. Večina nas je našla primerno restavracijo v ulici Cavour. Siti, odžejani in ohlajeni s sladoledom smo z ogledi nadaljevali. S ceste Fori Imperiali smo občudovali in fotkali ostanke antičnega Rima (FORUM ROMANUM) in se počasi bližali Kapitolskemu griču (enemu od znamenitih7 Rimskih gričev). Sam grič ima dva vrhova, na enem je bil v antičnih časih tempelj, posvečen boginji Junoni, imenovan tudi »Juno Moneta«, ker je bila tam tudi kovnica rimskega denarja. Na drugem, bolj položnem vrhu, je stal tempelj kapitolskega Jupitra s Tarpejsko skalo. Pri kopanju temeljev za Jupitrov tempelj so našli belo lobanjo (Caput oleum) po kateri naj bi grič dobil ime »Kapitol« (Campidoglio).  Na vrhu Kapitola smo naredili nekaj gasilskih fotk pred kipom Marka Avrelija, ki stoji na sredini trga. Trg s palačami je zasnoval Michelangelo (1536-1546), po njegovi smrti sta delo dokončala Giovanni della Porta in Rainaldi. Sledil je spust po stopnicah do vznožja 70m visokega spomenika kralju Viktorju Emanuelu II, ki mu pripisujejo največ zaslug za združitev Italije. Spomenik imenujejo tudi “Oltar domovine”. Veličasten, ogromen, prekrasen, snežno bel spomenik-zgradbo iz belega marmorja bi lahko raziskovali tudi več ur, če ne bi bilo pred nami še nekaj ciljev. Le trg Venezija je bilo treba prečkati, do naslednjega rimskega čuda, Trajanovega obeliska, ki stoji na začetku Trajanovega foruma. Na njem je reljef, ki se spiralno vzpenja po stebru navzgor. Prikazuje vojskovanja Trajana z Dakijskim  kraljem Decebalom v letih 101-106, ko ga Trajan dokončno premaga in Dakijo (Dacia) priključi k Rimskemu imperiju (106-271). Samomor kralja Decebala je prikazan na enem od reliefov. Nadaljujemo z našim sprehodom ob Trajanovem Forumu, ponovno zavijemo v ulico Covaur in se po številnih stopnicah vzpemo na Trg Sv. Petra v okovih. Na trgu stoji istoimenska Bazilika, ki si jo z zanimanjem ogledamo. Med mojstrovinami izstopa Michelangelov kip Mojzesa. Od tukaj pa le še spust do KOLOSEJA in našega BUSa, ki nas je že čakal v bližini. V našem hotelu smo bili tokrat že ob ob osmih, v postelje pa smo popadali okoli uro ali dve pred polnočjo. Šest kilometrov sprehajanja po Rimu in nekaj ur vožnje po Rimu je zadostovalo za trden spanec.

Po obilnem zajtrku smo napolnili prtljažnik našega BUSa in se odpeljali v smeri domovine. Najprej na vzhodno obvoznico nato pa na severu odcep na A1 v smeri Bologne. Malo preventive je še ostalo tudi za pot nazaj. Silva toči, jaz strežem tistim, ki ne znajo ali nočejo paziti na kozarce. Neisprosna žeja osuši še zadnje ostanke zlatoroga in uniona, tudi slovenska zaloga vode kmalu poide. Pred prispetjem v domovino sta le še dva obetavnejša postanka. To sta ORVIETO in zaselek PESEK s kmečkim turizmom Racman kot presenečenje dneva.

 ORVIETO se nahaja v pokrajini Terni-JZ Umbria. Mesto na skalni vzpetini, 325 m nad morjem, šteje 21.000 prebivalcev in je bilo poseljeno že v etruščanskih časih. Ob desetih in nekaj minut se že zbašemo v  vagon ozkotirne vzpenjače, ki nas popelje do zgornje postje ob cerkvci Sv. Ivana (San Giovanni). Idilično starodavno mesto je raj za turiste, ki jim številne, vzorno urejene trgovinice, ponujajo na tisoče spominkov in drugih nepotrebnih izdelkov, ki hitro praznijo žepe. Naš cilj pa, kaj drugega, mogočna romansko-gotska KATEDRALA, ena najlepših na svetu. Leta 1290, je papež Nikolaj IV. položil temeljni kamen za sedanjo stavbo in jo namenil Marijinemu vnebovzetju. Za ljubitelje starodavne arhitekture in likovne umetnosti zadetek v polno. V program sicer ni bil predviden ogled notranjosti  a sem se odločil odšteti 4€ in za pol ure skrajšati svoj prosti čas za kosilo. Ni mi bilo žal. Ob pol dveh smo bili ponovno na sedežih našega BUSa. Pred nami je bil zajetnejši kos poti kot za nami. Če izvzamem vmesni zastoj zaradi prometne nesreče na A1 (v bližini Firenz), poskus obvoza in vračanje na A1, je vožnja potekala gladko in sorazmerno hitro, tako da smo na naslednji cilj , kmečki turizem_RACMAN, prispeli ob dogovorjeni osmi uri zvečer.  Gorenje se je ponovno izkazalo. Večerja kot se spodobi. Tudi žejo smo pogasili. Doma pa pod tuš in v mehko posteljo.