(BALKANSKA NOSTALGJA )
21. do 23.05.2019
Čudovit, nepozabno lep, prekrasen, dobro organiziran, poučen in še veliko drugih pozitivnih ocen, smo izrekali včeraj zvečer, ko smo se pozno zvečer vrnili iz Srbije. Dva polna avtobusa članov Kluba upokojencev Gorenje smo se, z bučnim ploskanjem, zahvalili vsem organizatorjem, obema vodičema in šoferjem (enemu že prvi dan), ki so vsak na svoj način prispevali, da je ta izlet uspel še bolj kot smo lahko pričakovali. Iskrena hvala vsem.
1. DAN : VELENJE - STARA PAZOVA – BEOGRAD
Na sorazmerno dolgo pot smo, z AP Velenje, krenili 21.05.2019 ob 01:15.
Glede na že omenjeno, da smo potovali z dvema avtobusoma, bom v nadaljevanju naredil kratek opis poti in vtisov kot sem jih videl in doživljal med vožnjo v avtobusu št.2. Na ciljnih točkah, ki so bile skupne za obe skupini, bom pa skušal prikazati čim več fotografij, ki se navezujejo na obe skupini.
Na MP Dobovec pri Rogatcu smo prispeli ob cca 02:30, vožnjo pa nadaljevali ob cca 02:50.Na počivališču Plitvice(ZG), ob avtocesti A3, se ustavimo ob cca 03:50. Naš vodič Samir nam da dobre pol ure odmora. Ob cca 04:30 nadaljujemo vožnjo. Predstavi se nam šofer Slađan, ki je zamenjal Francija. Še vedno v objemu noči kmalu zadremamo in ne mislimo na to kdo sedi za volanom. Tudi Samir je obziren in nas noče motiti dokler se ne pokaže sonce. Ob cca 06:40, ko smo le še slabih 45 km oddaljeni od RS-HR meje, se ustavimo za več kot pol ure. Ob 7:20 ponovno na svojih sedežih nadaljujemo vožnjo, mimo Slavonskega Broda do mejnega prehoda Batrovci (7:52). Mejo prečkamo hitro, brez zapletov.
Med potjo Samir nadaljuje s predstavitvijo zgodovine-selitve ljudstev na Balkan, ki jo je začel že takoj potem, ko smo imeli postanek pred mejo. V predstavitvi je dal poudarek območju današnje Srbije in selitvi Slovanov ki so pred obdobjem selitve narodov živeli v današnji Ukrajini, Belorusiji, na Slovaškem in južnem Poljskem. Predstavi selitev narodov in vojne med ljudstvi (Huni, Avari, Vandali, Goti, Ogri in Slovani) od6. Stoletja naprej.
Prvi podatki o srbski državi so iz sedmega stoletja ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirović. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane Raška je bil Veliki župan Stefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanjič. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva.
Samir nam je le v slabi uri stresel iz rokava toliko podatkov, da nas je vse presenetil.
Ob cca 9:45 zavijemo z avtoceste na lokalno cesto v smeri Pećinci, Popinci, Golubinci in nato Stara Pazova-Gorenje TIKI.
Predstavniki Gorenje-TIKI so nam po izreku dobrodošlice na kratko predstavili razvoj in nas popeljali skozi proizvodne obrate. Sledila je bogata malica na odprtem, pokritem prostoru. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno.
12:10 je bilo na uri, ko smo zapuščali Staro Pazovo in se zapeljali v smeri Beograda. Lokalna vodička Zorica se nam v Beogradu pridruži in nam predstavi Beograd. Najprej panoramski ogled Novega Beograda, nato vožnja na Dedinje. Sprerhodimo se skozi spominski park 25.maj, si ogledamo muzej Jugoslavije in Hišo cvetja kjer sta Titov in Jovankin grob.
Nato nadaljujemo vožnjo na Zgornje Dedinje, mimo Belega Dvora, Pink TV in Topčiderskega parka. Ob vračanju še mimo stadiona MARAKANA. Počasi se prebijamo skozi gost promet, nato parkiramo in se sprehodimo do cerkve Sv. Save. Fotografske naprave beležijo osupljivo arhitekturo mogočne stavbe. Ko vstopimo pa nam ob prizorih, ki jih nudi veličasten in bogat interier, zastaja dih. Nadaljujemo mimo Trga republike do centra kjer se ustavimo pred hotelom Moskva. Sprehod po ulici Kneza Mihajla iztisne iz nas še zadnjo kapljo tekočine, ki jo kmalu nadomestimo s hladnim pivom.
Lačni in utrujeni smo se ob cca 18:45 razveselili napisa Majdan-hotel - 4 zvezdice. Čakale so nas lepo urejene sobe in topel tuš. Po večerji ob 19:30 so nekateri še posedeli in kaj popili, drugi, ki rabimo več spanja, pa v mehke postelje in lahko noč.
Tekst in fotke : Marjan Š.
2. DAN (22.05.2019): BEOGRAD - ZEMUN -AVALA – BEOGRAD
Udobne postelje in utrujenost sta poskrbeli za dober spanec.
Dan smo začeli z zajtrkom ob 7:30 , ob 8:30 pa nadaljevali našo avanturo. Najprej smo se ob cca 9:18 ustavili pred impozantno stekleno stavbo v kateri ima prostore GORENJE STUDIO BEOGRAD. Nahaja se na naslovu Bulevar Milutina Milankovića 7 (Novi Beograd). Ulica je poimenovana po znanstveniku, ki je pomembno prispeval k razvoju svetovne znanosti na področju matematike, astronomije in geofizike.
Doživeli smo prisrčen sprejem, si ogledali prodajni salon s številnimi proizvodi bele tehnike, MGA, elektronike in kuhinj. Posebno pozornost so vzbudili moderni televizorji HISENSE Ultra HD. Gostitelju se zahvaljujemo tudi za pogostitev.
Ob cca 10:20 smo se poslovili in nadaljevali vožnjo v smeri Zemuna. Med potjo nam je Samir predstavil zgodovino Zemuna, katerga korenine segajo v 12. stoletje. Ime mesta izvira iz slovanske besede »zemlin«.Po dolgotrajnih, večkratnih, turških obleganjih, so ga Turki leta 1521 zavzeli in obdržali v svojih rokah do leta 1717. Leta 1739 pride Zemun pod Avstrijsko oblast, nato leta 1745 pod Kraljevino Hrvaške in Slavonije. Po letu 1918 je Zemun del Kraljevine SHS. Po letu 1918 se začne hiter gospodarski razvoj mesta, ki je v današnjem času, geografsko, praktično spojen z Beogradom.
Ob 10:50 se oba busa ustavita ob obali reke Donave. Sprehodimo se do obale in naprej, na mestno tržnico, ki je v starem delu mesta. Ne mine veliko časa, ko sedimo na Magistratskem trgu v udobnih naslonjačih, opazujemo ulični vrvež in pijemo pivo. Kljub oblačnosti je toplo, morda nekoliko soparno.
Ob 12:00 sedemo v bus in se odpeljemo do sotočja Save in Donave. Po cca 15 min vožnje izstopimo in nadaljujemo peš do pristanišča. Vkrcamo se na rečno ladjo, ki začne kmalu neslišno drseti po mirni vodi. Morda se le zdi tako saj postaja zvok, ki se razlega iz zvočnikov, vedno močnejši, ritem pa vedno hitrejši. Kmalu zagledamo Viktorja (zmagovalca)-delo Ivana Meštroviča, ki se dviga nad trdnjavo Kalemegdan. 14 m visok spomenik v spomin na zmago nad Turškim in Avstro-Ogrskim cesarstvom. Zavijemo na jug, na Savo, plujemo proti toku. Drsimo pod mostovi in opazujemo arhitekturo na obeh bregovih reke. Rečni promet je zelo gost v obe smeri.Fotkamo, pijemo Rubinov Rose in plešemo kolo. Pristanek zmoti našo fešto. Hitro, še eno kolo, nato pa dol. Sprehod do našega busa.
13:55 Vožnja do trdnjave Kalemegdan, ki smo jo le malo prej opazovali z rečne perspektive. Lep razgled z veličastne trdnjave in sprehod naokoli nas ne utridi preveč zato s sprehodom nadaljujemo še po ulici Kneza Mihajla, do Terazij. Zaželimo si Rubinov Rose, a žal, ga ne najdejo. Ni več časa. Ob 16:00 smo ponovno na busu.
Nadaljujemo našo vožnjo na jug , v smeri Avale. Do tja je cca 16 km. Parkiramo pod vrhom (cca 500 m n.m.). Do spomenika neznanemu junaku, ki stoji na vrhu Avale (511 m n.m.), se sprehodimo. Projekt za spomenik, ki je dejansko mavzolej, jeizdelal Ivan Meštrović. Gradili so ga iz granita, od 1934 do 1938. Naredimo eno gasilsko fotko in se vrnemo na bus. Zapeljemo se nekoliko nižje, do razglednega TV stolpa. Stolp je bil zgrajen na novo L.2009 saj je bil med vojno porušen. Fotkamo najprej od spodaj navzgor nato še z razgledne ploščadi navzdol in naokoli. Ob 17:50 sledi vožnja z Avale. Vračamo se v Beograd, do hotela Majdan. 18:20 se porazgubimo po sobah.
Po večerji ki je ob 19:30 začnemo s fešto. Muzika,petje in ples. Žeja pa taka, da nekateri sploh še nismo zaspani. Selijo nas iz večjega v manjši in nazadnje še v najmanjši prostor. Natakarji nas prijazno postrežejo z Rosejem tudi v najmanšem. Spat ne gremo žejni.
To je bil nepozaben, doživet dan. Navznoter mokri, na zunaj suhi, saj je bilovreme naš zaveznik tudi danes.
Tekst in fotke : Marjan Š.
3. DAN (23.05.2019): BEOGRAD–NOVI SAD–FRUŠKA GORA – VELENJE
Včerajšnji dan je bil zelo pester in utrudljiv zato je bilo dobro, da tudi danes ni bilo treba vstati zgodaj. Zajtrk ob 7:30, ravno prav. Da je bil zajtrk obilen, tudi prav. Pred nami je bila dolga vožnja do doma a misel na to, da imamo dobrega voznika in da bo Silva med vožnjo poskrbela tudi za kak priboljšek je hitro odgnala vsako skrb.
Ob 8:30 je prtljažnikbusaže napolnjen z našimi kovčki, Samir ugotovi, da smo »vsi na broju« in Slađan pohodi stopalko za plin. Naš prvi cilj je Novi Sad, smer SZ, skoraj 100 km do centra mesta. Mirna in prijetna vožnja omogoči Silvi, da postreže z različnimi razkužili prijetnega a ostrega okusa. Še dobro, da ji vedno nekdo priskoči na pomoč. Na ostro pijačo se prileže tudi keks ali bombon. Silvin cekar je kot čudežen. Bolj ga prazniš, več je v njem. Škoda le, da se eni vedno spomnijo kdaj so rojeni, drugi pa smo bolj pozabljivi.Nič zato. Da smo le zadovoljni vsi. Tudi Samir, ki smo mu občasno vendarle prisluhnili, da je lahko povedal kaj zanimivega in poučnega.
Novi Sad je postalo mesto leta 1694. Znamenito mestno trdnjavo so takrat zgradili Habsburžani, na drugi strani Donave pa so srbski prebivalci ustanovili srbsko kolonijo - Racko selo (pridevnik racki pomeni srbski). Tam je danes staro mestno jedro. Novi Sad je zaradi svoje priročne lege veljal za pomembno trgovsko regijsko stičišče in središče srbske kulture, od tu tudi vzdevek »srbske Atene«. Mesto je bilo v revoluciji leta 1848 zelo uničeno in pozneje obnovljeno. Danes je po velikosti primerljivo z Ljubljano in bo leta 2021 eno izmed evropskih prestolnic kulture. Z ukazom Marije Terezije, leta 1748, je mesto dobilo status svobodnega mesta z imenom »Neoplanta« in dovoljenje, da se to latinsko ime prevede v druge jezike. Srbi so to prevedli v »Novi zasad« (»Nova plantaža«).
9:30 Do Novega Sada le še 33 km ; 9:55 prečkamo kanal Donava-Tisa-Donava. Le še 2 km nas loči do parkinga ob Uspenski-pravoslavni cerkvi. Na mestu kjer stoji kiosk z okusnimi svežimi ocvirki.Sprehodimo se do križišča ( v bližini sta: Pošta Srbije-naravnost in Sinagoga če bi zavili desno), zavijemolevo, na Pozorišni trg, mimo Narodnega gledališča in naprej, do Trga slobode. Osupljiv pogled na veličastno Cerkev Marijinega imena (visoka 72 m), nasproti nje: Mestna hiša, desno: Hotel Vojvodina, levo: Vojvođanska banka. Krasna, lepo vzdrževana,arhitekturna izročila. Na sredini trga stoji Meštrovičev kip Svetozarju Miletiću, advokatu-politiku, ki je postal župan Novega Sada leta 1861, star komaj 35 let. Fotkamo na vse strani in nadaljujemo sprehod,po Zmaj Jovana ulici, do Vladisavskega dvorca, ki s skrivnostno romantično fasado privablja poglede mimoidočih. Pred njim stoji spomenikpesniku Jovanu Jovanoviću Zmaju (odkrit L.1984). Zavijemo desno in po Dunavski ulici v Dunavski park, ki je v bližini Varadinskega mostu. Z obale Donave(levi breg) se odpira panorama Petrovaradinsketrdjave, ki se nahaja na mestu kjer Donava močno zavije iz smeri SZ v smer JV. Po krajšem sprehodu skozi park se ustavimo še na kavici ali pivu. Nekateri tudi barantajo z uličnimi prodajalci, ki hitro spustijo ceno na pol ali celo več, če zavohajo resnega kupca.
Ob 11:30 se odpeljemo do vznožja Petrovaradinske trdnjave. Do tja je le nekaj minut vožnje, po bulvarju Mihajla Pupina,prečkamo Donavo (Varadinski most) in že smo tam. Pot pod noge. Če so zmogli številni šolarčki, ki smo jih srečali, bomo še mi. Dobro uro nam vzame ta mogočni objekt, ki nudi lep razgled na vse 4 strani neba. Pogled na Novi Sad je edinstven in hkrati veličasten.
Ob 12:45 nadaljujemo vožnjo v smeri Fruške gore, vasice Maradik. Pred »ETNO KUČO MARADIK« se ustavimo ob cca 13:10. Bučna glasba nam oznanja, da to ne bo le kosilo ampak tudi petje, ples in veselo druženje. Po dobrem kosilu in vinu nekateri plešejo, drugi pojemo, tretji si izbirajo tekoče spominke za domov. Kljub dobremu razpoloženju je čas, da se usmeriumo proti domu. 14:37 kaže ura, ko se že vozimo mimo samostana Krusedol in 15:10, ko smo že na avtocesti.
Ne premetava nas več in Silva poskrbi, da med potjo zaužijemo še nekaj dobrin iz čudežnega cekra. Tudi nekaj zdravilnih kapljic je še v hladilniku.
Na RS-HR mejo prispemo ob 15:47, z vožnjo pa nadaljujemo ob 16:30.
Na busu prevladuje dobro razpoloženje in ob 18:00 Silva sede k mikrofonu (Si je morda nastavila uro, da je bila tako točna?). Iz žepa vzame sveženj listkov in začne brati. Kaj? Vice seveda. To je tisto kar smo potrebovali, da nam čas hitreje mine. Kar nekaj časa smo se smejali.Ob 21:20 smo prispeli na HR-SL mejo (Dobovec), vožnjo pa nadaljevali že po petih minutah. Brez zapletov.
Na AP Velenje smo prispeli ob 22:40. HURA ! Precej prej kot smo pričakovali.
Še enkrat HVALA vsem, ki so se potrudili in s tem omogočili, da je bil ta izlet uspešen v celoti z oceno ODLIČNO.
Takšno je večinsko mnenje udeležencev. O tem sem prepričan.
Tekst infotke : Marjan Š.