Glavni namen v petek 13.4.2012 je bil, da prehodimo in doživimo Koroško. To je del naše dežele, ki je malo odmaknjena in je skoraj ne poznamo. Pričeli smo v Libeličah. To je zadnja vas pred mejo na robu Libeliškega polja. V središču vasi so stare kmečke hiše, na obrobju pa že nastajajo nove. Libeliče so znane tudi po tem, da so v preteklosti v vasi živeli zavedni Slovenci. V času koroškega plebiscita po prvi svetovni vojni so dosegli, da se je vas priključila k matični domovini Jugoslaviji. Po eni uri hoje smo prišli na vrh Strojne. Hodili smo po makadamskih cestah, malo po gorskih travnikih, kjer se je regrat komaj začel prebujati. S pogledi proti severu smo občudovali zasneženo Svinjo planino in pogorje Košenjaka. Pri Trotovem križu in spomeniku padlim partizanom smo naredili tudi prvi počitek za malico. Po okrepčilu smo pot nadaljevali v glavnem po avstrijskem ozemlju vse do vrha Strojne (1055m). Odprl se nam je čudovit pogled na naše Karavanke, Uršljo goro, Peco, Raduho pa še vse do Obirja na avstrijski strani. Pot navzdol je bila lažja. Hodili smo po mehkih gozdnih poteh. Čim smo prišli iz gozda smo zagledali čudovito vasico Šentanel. Bili smo na cilju. Na klopeh ob znameniti lipi smo si lahko odpočili utrujene noge. Pohod smo končali že z mislijo na prihodnje potepanje po Slovenskih Goricah.

Vodja sekcije

Branko Rednak