Kar s strahom sem pričakovala dan, ko smo se »GORENJČANI« odpravili na oktobrski planinski izlet, saj je bila vremenska napoved dokaj slaba. Včasih velja malo tvegati, če ne gre za visokogorje in imeti v nahrbtniku dežnik. Tokrat nam je dež prizanesel, bilo pa je nekaj megle in gotovo smo pogrešali sonce in razgled z Lisce na vse strani naše lepe Slovenije. Izhodišče poti je bila vas Breg ob Savi in po slabi uri smo prišli v lepo hribovsko vas Razbor. Ob poti smo našli nekaj gob in kar žal nam je bilo kostanja, ki je ostal za nami. 

Razbor je bil leta 2008 najlepša hribovska vas. Ponašajo se kulturnimi prireditvami, edino žensko skupnostjo don Pierina za odvajanje od drog v Sloveniji, s prvo šolo že leta 1886, njihov učitelj Blaž Jurko pa je bil pobudnik planinstva v Zasavju. Že 1902 je z njegovo pomočjo nastala planinska koča na Lisci, ki se ji je po vojni pridružil sodoben Tončkov dom. Na dan našega obiska je bila vasica kot otok sredi meglenega morja. Korajžno smo se podali proti vrhu Lisce, ki smo ga bolj slutili, kot videli. Kar strma pot, pošteno smo se preznojili in nazadnje le zagledali obe prijazni koči na neporaščenem pogorju948 mvisoko. 

Prilegel se je malo daljši počitek, ki smo ga zaključili celo z zvoki harmonike. Naprej je bilo treba! Po dobri uri manj naporne poti smo dosegli drugi cilj Sv. Lovrenc, cerkvico na hribčku, ki v teh dneh sameva. V spomladanskem času je tod okrog veliko planincev in ljubiteljev cvetja, saj gre za zaščiteno področje, kjer je veliko rastišče svišča, opojne zlatice, kranjske lilije in mnogih drobnih cvetlic, ki jih marsikdo ne opazi. 

Vračali smo se v smeri Okroglic, kjer sta nas čakala avtobusa. Preko šestdeset vztrajnih planincev je zopet spoznalo del Slovenije, ki je bil mnogim neznan in ob tem nekaj posebnosti teh krajev. Med hojo sem opazovala zadovoljne obraze in prisluhnila njihovemu klepetu. Vesela sem , da jim hoja v naravo toliko pomeni! Naslednji mesec se zopet srečamo na Limbarski gori!

Magda Žist, vodnica