Podali smo se v pogorje Karavank na Košutico. Odpeljali smo se proti Ljubelju, naš vzpon se je začel pri bivšem taborišču Mauthausen, kjer so prebivali ujetniki, ki so gradili predor pod Ljubeljem proti Avstriji. Ker  je bil Marjan iz zdravstvenih omejitev odsoten je imel zamenjavo preizkušeno  planinko Milko iz Lok pri Paki. Po stari graničarski poti smo se povzpeli na Grrunt 1627 m. Pot je bila v dolgih okljukih lepo speljana. Na počivališču proti  planini Korošici se jih je nekaj odločilo, da nas počakajo  na planini. Ostali smo krenili in zagrizili malo bolj  prislonjeno ravnino ob hrib. Vendar z manjšimi  počitki za dihanje, smo premagovali, ne da bi se preveč utrujali in bili utrujeni. Bili smo nasmejani. Na vrhu  je bil daljši odmor in lep razgled na pogorje Košutnikovega Turna, na drugi strani  pa lep pogled Begunjščice z Zelenico in v ozadju Stol, naj višji  vrh v Karavankah. Bili  smo tudi presenečeni in sproščeni, ker sta se skoraj v istem času oglasila Mirko Meža in Marjan Skaza, ki sta bila iz zdravstvenih omejitev odsotna in se jim stanje popravlja. 

Nazaj po grebenu smo hodili malo bolj previdno, ker je zahtevala Barbara. Vedno se nekdo najde, ki jim lajšamo poti navzdol. Nazaj do sedla smo  šli po bližnjici in prispeli do Planine Korošica. Po daljšem odmoru in okrepitvi z kislim mlekom in ajdovim žganci je sledil KRST za nove pohodnike. Bilo jih šest in vsak je dobil kratko vprašanje in s kolom po zadnji strani, ker ni bilo vrvice. Po zaključku smo se prešerno vrnili na izhodiščno točko, kjer nas je čakal avtobus pri gostišču Koren. Vreme je bilo vreme, za vse enako in sončno. 

 

Lep pozdrav Milka – Marjan – Miran

Foto:  Simon Krebs