Z majhno zamudo, ki jo je zakrivil dopust, obujam spomine za vse, ki smo se podali na Sv. Jakoba nad Preddvorom.

Vroč dan se je napovedoval, a smo imeli srečo, da smo večino poti hodili po gozdnih poteh in tako dobro premagovali vročino, ki je bila v dolini preko 30 stopinj.

Najprej smo se sprehodili skozi Dom za varstvo odraslih, ki je del gradu Turn, kjer je bila rojena prva slovenska pisateljica Josipina Turnograjska. Malo smo obudili spomin na dneve, ki jih je preživljala na tem gradu in na njeno veliko ljubezen do narave, ki jo je opisala v pesmih in dolgih pismih svojemu prijatelju.

Vzpon do Sv. Jakoba je trajal dobro uro in pol. Gre za zelo priljubljeno planinsko točko, odkoder je čudovit pogled na spodnjo Gorenjsko.

Pod Potoško goro smo jo nato ubrali proti Hudičevemu Borštu in seveda prisluhnili pripovedi o nastanku tega posebnega gozda na Zaplati.

Nova koča, ki so jo postavili člani PD iz Preddvora in je bila odprta pred slabim letom, nas je prijetno presenetila. V današnjih časih težko najdeš tako zagnane planince-prostovoljce, saj do koče ni ceste in morajo večino znositi na hrbtih skoraj uro navkreber.

Prijazno so nas sprejeli trije možakarji, med njimi tudi predsednik društva, ter hitro izpolnili naše želje po pijači. Tako že dolgo nismo bili dobrodošli in s prijetnimi občutki smo nadaljevali pot proti dolini.

Skupaj smo pot prehodili v slabih šestih urah in bili mnenja, da je čudovita. Večina jo je prehodila prvič.

Po poti smo pogledovali za podkvami, ki bi naj ostale na pobočjih Zaplate še iz turških časov in bi tistemu, ki bi jo našel, prinesla srečo za vse življenje.

Podkve nismo našli, srečo pa imamo, da lahko hodimo po naših planinskih poteh in se s hribov oziramo na prelepo Slovenijo.

Skupina je bila prijetna, dobro pripravljena, na poti ni bilo težav in prijetno utrujeni smo se vrnili domov.

Magda Žist

Foto: Marjan S.