V bližini Kuma je gora z Nebeškim imenom. Ko stojiš na vrhu imaš občutek, da so se razprla nebesa. Mi smo videli nebesa v megli in obdajala nas je megla. Čeprav je bila megla, se je zgodil čudež, z neba ni nič padalo ne dež ali sneg. Videli pa smo nekam, vendar ne vsega, zaradi megle. Tudi v megli se nekaj dogaja in premika.

Pa gremo na pot iz zaselka Zagrad. Malo bolj po strmih ključih-ovinkih mimo Babjega zoba prispemo na planoto. Na tej planoti leži majhna vasica Čimerno  s cerkvijo Sv.Trojica. Domačin nam pod kozolcem odstopi prostor za prigrizek in odmor. Proti vrhu še nekaj navkreber in prispemo na cilj,našega pohoda. Tudi zvonček želja je bil v megli. Obdajal ga je mraz in sren. Še njegov zven, ni prišel do izraza. Marjan nas vpiše v knjigo in naredi skupinski posnetek. Imel je dodatno osvetljevanje. Razgledi so bili enkratni , namišljeni Nad nami je bil Kum.

Pri sestopu nas že v daljavi slišita in spremljata dva lovska psa. Ko pridemo mimo osamljene kmetije nas pozdravi še konj. Prišel je pogledati zakaj psa lajata. Nato se

mimo kapele  spustimo do osamelih in zapuščenih kmetij,kjer pri Cumerjevem mlinu zaključimo  pohodno turo.

Pri gostišču Jež, kjer smo imeli jutranji odmor se še okrepčamo z bogračem in pijačo. Pa še nekaj tudi v gostišču  dobiš nekaj novic o domačem kraju, ki jih je nam  posredoval  g.Janko Kapfer.

Res,da je bila megla, je pač muhasto zimsko vreme, Še vedno pa za slabim vremenom posije sonce.  

Lep pozdrav z meglenih planin, Miran

Foto: Marjan S