PREMAGALI SMO KOPITNIK

Jesen je čas, ko jo planinci mahnemo na nižje vrhove, kar pa ne pomeni, da nam ni lepo.

Tokrat smo bili na kopitastem in razpotegnjenem vrhu v Zasavju, ki ima ime po svoji obliki in nam je dal kar malo vetra. Del poti je strm, ravno pravšnji za oddajanje strupov, ki si jih nabiramo v dolini.

No, pa pojdimo po vrsti.

Ker je bilo naše izhodišče v Rimskih Toplicah, smo se malo poučili o zgodovini kraja in njegovih posebnostih. Med te gotovo sodijo Rimske terme, katerih nastanek sega v obdobje Rimljanov, ki so znali poiskati in izkoristiti toplo vodo, ki jo ponuja narava za lajšanje številnih bolezni. Mnogo lastnikov se je zamenjalo do današnjih dni in veseli smo lahko, da  danes terme poslujejo uspešno in so dostopne vsem.

V bližini kraja se je rodil naš pesnik Anton Aškerc, ki je služboval tudi v bližnjih Škalah, zato smo se spomnili tudi nanj.

No, pa nadaljujmo na Kopitniku, kjer je sonce prebilo meglo in nam postreglo z lepimi razgledi. Po malici smo nadaljevali pot proti Domu v Gorah, kjer nas je čakal avtobus. Tudi s te točke je bil čudovit razgled proti Kumu, Maliču, Gozdniku in hribovju na vzhodu, kjer gozd že dobiva barvno jesensko preobleko.

Na poti nas je bilo 30. Več jih je to pot že prehodilo, a bili smo si enotni, da je pomembna odločitev, da gremo, čeprav na znane poti, ki pa so vedno nekoliko drugačne.

Naj jih bo še veliko!

                                                                    Magda