Vedno se vozimo in  hodimo novim  dogodivščinami naproti. Tokrat smo se odpravili na področje nepreglednih Trnovskih gozdov. Na izvozu Logatec smo krenili na križišče Kalce, Col, Predmeja. Ker je bila pohodna pot več ali manj neznanka za udeležence smo prehodili del naše omenjene trase. Bili smo na prehodu nad Vipavsko dolino,na drugi strani Idrijsko hribovje. Na tem prostranem območju rastejo tanke ravne bukve, vmes  pa je kraški kamen. Ta kamen ti da vedeti, da smo na Krasu. Kakšnih panoramskih razgledov ni bilo, bili pa smo varni pred dežjem. Vsi nekaj  grozijo, nam  pa ni mar. Nekaterim je bila izpolnjena želja, da so naredili del Slovenske planinske poti.

Mi smo krenili pri koči Edmunda Čibeja v Tihi dolini 950 m.nm. Pod obronkih Malih Golakov, ki so višji  od Velikih Golakov smo po delnem hudourniku prispeli do Iztokove koče 1218 m.nm.Po daljšem odmoru in primorski joti smo se premaknili mimo Malega in Velikega Modrasovca  1351m.nm. Samo bukov gozd in pogled v nebo z delnimi žarki sonca. Da smo prišli mimo teh gozdov, da ne bi zgrešili kakšne markacije, so se naše udeleženke preizkusile v vodenju skupine. Pot nas je vodila malo gor in dol in naokrog, malo daljša, toda še vedno v mejah časovnih meril.

Ker pa je bil dogovor z najemnikih planinskih zavetišč nas je na zavetišču Antona Bavčarja sprejela prijazna oskrbnica,ki je bila na Iztokovi koči. Po odmoru smo se spet po bukovem gozdu sprehodili do naše zaključne točke. Avtobus je naš. Naredili smo krožno pot iz leve v desno.  V soboto na Cankarjevi  sem dobil nekaj komentarjev, da je bila tura lepa in ni bilo utrujenih nog.

Pa še nekaj, prehajamo na nočni čas,pomeni da se   bomo pozneje odpravili in malo dlje spali. Da ne bili preveč zasanjani. Zdrav duh v zdravem telesu. V novembru  se bomo podali na območje Ribniškega Pohorja 14.11.2014

Ne pozabite na Martinovo  ob 07 uri zjutraj.

Foto Simon Kreps

Pa lep planinski pozdrav