Julijski izlet pohodniške sekcije Gorenje je bil  drugačen, kot je drugačno naše življenje, ki ga moramo prilagoditi epidemiji. Šli smo na pot po obronkih severnega dela Šaleške doline. Kdo bi si mislil, da bo tako zanimivo in prijetno druženje. Pot nas je vodila do Škal, preko Gaberk, čez Gorice do Šoštanja in končno do izhodišča pri Ribiški koči ob Velenjskem jezeru. Pred leti smo že prehodili del poti in kar nismo mogli verjeti, da se pokrajina lahko v  kratkem času tako spremeni. Ni več nekdanjih gozdov, jezera so vse večja, da ne govorim o malo oddaljenih časih, ko so bile še vasi s kmetijami, ki jih ni več in mnogi so morali svoje domove zapustiti. Prisluhnila sem klepetu nekdanjih Gaberčanov, ki so se spominjali vsake hiše, posebno tiste, v kateri so preživljali svojo mladost. »Kako je bilo lepo, ko smo šli v Škale na veselice in marsikatero ušpičili že na poti« Marjan, ki nas je vodil, je tudi živel v Gaberkah in so mu dobro znane vse steze na tem področju. Njegova pripoved se nas je dotaknila in doživeli smo pravo uro zgodovine. Vroče je bilo, zato smo imeli postanek pri Ribiški koči v Šoštanju, kjer sta nas Marija in Marjana počastili ob njuni okrogli obletnici, mi pa smo jima s pesmijo zaželeli še na mnoga leta. Slovenija je res lepa in preseneča na vsakem koraku. Zdaj je pravi čas, da jo še bolje spoznamo in znamo ceniti njene posebnosti.

Magda