DONAČKA GORA  - ZMAGALI SMO!

Na svetovni dan hoje, ki vzpodbuja vsakodnevno gibanje za boljše zdravje in razbremenitev stresnih težav, smo jo mahnili na kar zavidljivo »goro«, čeprav ne doseže niti 1000 m.

Donačka je drugačna z vsake strani in videti je bilo negotove poglede proti vrhu. Od cerkve Sv. Donata, po katerem ima ime, smo se jo mahni proti vrhu po strmi, slabo označeni poti. Vedela sem, da bo Marjan vodil tako, da bomo srečno prišli na vrh. Razgled je bil lep in jesensko sonce nam  je prijalo.

Na koncu smo zajuckali, zapeli in se razveselili presenečenja . Irena in Andrej Križnik sta nas pričakala z domačimi dobrotami in z veseljem smo Ireni zapeli ob bližnjem rojstnem dnevu. Čeprav ne živita več v Velenju, se nam večkrat pridružita, ker imata lepe spomine na prijatelje in nekdanje sodelavce.

Spust skozi mogočen bukov gozd je bil »mala malica », saj je pot dobro uhojena in se  v serpentinah vije vse do Rudijevega doma, kjer nas je čakala topla malica in zaslužena kapljica tega ali onega.

Zelo sem bila vesela, da nam je uspelo, saj smo morali zaradi vremenskih razmer izlet prestaviti za en teden. Še vedno se poznajo vplivi korone, vendar se ne damo, kot je vzkliknila ena od udeleženk.

Kako lepo je to slišati!

Magda