Hodili smo po robu tržaškega sežanskega krasa. Želja je bila, da se na hodimo in družimo. Temu primeren teren in tempo hoje. Bili smo brez asfalta. Iz zaselka Lokev zavijemo v malo vasico Prelože v gozd. Po gozdnem kolovozu prispemo do izvira Vroček. Pot do njega  je že od nekdaj veljala za sveto pot. Voda je delovala čudežno in zdravilno. Odmor smo imeli ravno ob takšnem času, ko je ura odbila  11 ur11 min za god Martinovo. Magda je povedala nekaj ob praznovanju za Martinovo. Tudi pesem se je slišala. Prispeli smo do najvišje točke današnjega  pohoda  Veliko Gradišče. Nekdaj so tu živeli staroselci. Od tu je bil razgled na Slavnik, Vremščico in Trnovski gozd. Hodimo po ozki gozdni poti, kjer navzdol preidemo na makadamsko pot, vse do koče na Kokoški. Ruj nekako ni bil obarvan. Postrežba je bila presenečenje. Kar si naročil si dobil  elektronsko kartico, ko je s kartice prišel signal, si na pultu prevzel svoje naročilo. Ker je bila koča v izgradnji, smo se sprostili na prostem..

Sledi še spust do Lipice. Pot je bila bolj grobo kamnita, da smo bili bolj previdni. Po ozki poti  se nam na jasi odpre pogled na Lipico, Sežano in Tržaški zaliv. Pohod smo  zaključili z lepimi spomini.

Lep pozdrav  Miran