Iz Kokrice smo mimo cerkvice krenili na južno pobočje Kokre in se zagrizli v Babo. Vedno se nekaj vrti okrog žensk. Namreč v hrib. Preko njega na sedlo Davovec.To je bil znan prelaz med dolinami Kokre in Reke. Čezenj so  vozili  oglje v fužine,ki so nekoč obratovale ob Kokri. Nad sedlom Davovec smo nadaljevali pot po uhojeni gozdni stezi. Kmalu smo bili na grebenu, ki je znan po imenu Sleme, od koder je bil razgled po Cerkljanski ravnini. Z njega so se spuščale strmali levo v Kokro, desno proti Reki. Zadnji del smo jo mahnili po kolesarski stezi in prispeli do zgornje gondolske postaje Krvavec. Mi pa smo imeli še rahel vzpon do okrepčevalnice Kekec,ki jo imenujejo “Plaža”, kjer se predaš soncu. In tako so tudi izkoristili za prehrano in daljši odmor. Na kraju je bilo zadovoljstvo  popolno.

Nazaj smo krenili do sedla Davovec in levo proti spodnji postaji gondole. Krvavec. Splet okoliščin je bil takšen,da se je Srečko znašel in prišel v dolino po svoji varianti, ker je bila gondola v popravilu. Menjava jeklenice. Kljub naporni turi je bilo zadovoljstvo na nivoju. Na kraju še  okrepčilo in smo krenili  proti domu.

Krvavec je pač Krvavec, tudi Krvavica ni nedolžna

Lep planinski pozdrav