Po večmesečnem počitku smo se Polžki ponovno srečali in smo si imeli marsikaj povedati. Prisrčen pozdrav “DOBRO JUTRO” je premagal nekoliko siv in oblačen začetek dneva. Franc nas je strokovno seznanil s potekom poti, s planinskimi venci, ki nas obkrožajo, s sestavo tal in njeno zgodovinsko poreklo. Nato smo s presledki, saj smo polžki, prehodili pot od Mislinja do Graške Gore večinoma po čudoviti gozdni poti. Ob tem smo občudovali zelene oaze, posute s čudovitimi belimi cvetlicami teloha. Tu in tam nas je pozdravilo rdeče resje, vseskozi pa nas je spremljalo ptičje petje, le poslušati ga je bilo treba. Skozi krošnje zimzelenega drevesa nas so v drugi polovici poti božali sončni žarki. Na koncu poti pa smo se do prihoda avtobusa pošteno »martinčkali« na toplem spomladanskem soncu.

Naj zaključim: Bilo je čudovito in poučno.

Zdenka Uršnik