Dan pred pohodom se je nekaj zalomilo. V ponedeljek je bilo vpisanih 60 udeležencev s tem, da 9 udeležencev iz podružnice Žalec pride v Veliko Pirešico peš ali z svojim prevozom. V sredo pa dobim seznam 52 udeležencev od tega jih 8 prispe na točko Sv. JEDERTA peš.

V četrtek ob naših pohodniških dnevih se okrcamo ob 8 uri na avtobus, ki nas ob lepem sončnem dnevu odpelje na pot k novim podvigom. V avtobusu je kot v čebelnjaku saj bo lep dan in ne bo preveč naporno.

V spodnji savinjski dolini, ki se razteza od Letuša do Celja se v Veliki Pirešici ali pri Wervegu izkrcamo in smo na robu obrežne Celjske kotline, ki predstavlja naš današnji gorski svet z PONIKVENSKO PLANOTO. Pot nas vodi skozi valovit in večinoma nižji gozdni svet. Zatem kratek vzpon na vidno vzpetino, kjer stoji cerkev Sv. Jederti, kjer je v bližini lovska koča RINKA. Naši ŽALČANI nas že nervozno pričakujejo pri cerkvici. Saj so pripeljali zraven pse 4 šolčke iz Žalca, ki so še glasnejši od naših upokojencev in bolj razigrani. Ob zaužiti malici iz nahrbtnika se odpravimo brez otrok naprej. Občudujemo ravno dno Celjske kotline in na jugu znane vrhove POSAVSKEGA HRIBOVJA, hodimo mimo lepih kmetij, nazadnje skozi gozd, ko se moramo spustiti v PEKEL.

JAMA PEKEL ena najbolj privlačnih naravnih lepot. Je edina kraška jama v severovshodni SLOVENIJI, ki je urejena za turistični obisk. Z oblikovala jo je rečna PONIKVICA, ki teče skoznjo, ko priteče na prepustne apnence iz jame PEKEL pa se izliva kot PEKLENŠČICA. Tu smo se malo okrepčali in zopet zavili vkreber na izrazit greben po domače MARTJAKI, kjer nas je pričakala prijazna gospodinja SILVA z potico, dišečo pravo kavo, vinom domače proizvodnje. Posedli smo se okrog vikendice saj imajo dovolj miz in prostora ter še igrišče za PETANKO. Kar so nekateri s pridom izkoristili in zahtevali celo načrt, da si ga doma še sami uredijo.

Po prijetnem počitku in klepetu smo se spustili po gozdni poti v ZALOŽE v grad NOVI KLOŠTER, ki je bil od 1450 leta dominikanski samostan.

AVTOBUS je ravno prav obračal, okrcali smo se in se odpeljali nazaj. Seveda ni šlo brez postanka v VINSKI GORI.

Z lepimi vtisi in zagoreli smo se poslovili na avtobusni postaji. Želim si še več pohodov in PLŽKOVIH druženj, ki so prijetna in ne pretežka.

NASVIDENJE na naslednjem pohodu vama želita

FANCI in MARJAN.