V soncu in   prijetnem pričakovanju smo se zbirali pred postajališčem. Avtobus je bil poln in odpeljali smo se proti Trojanam. Za čuda ni bilo naših Žalčanov je pa bilo kar nekaj novih polžkov. Ob izkrcanju nad prelazom smo začeli našo pot po gozdu in širokem makedamu. Počasi smo pridobivali na višini, ko pa smo se podali na gorsko stezico nas je ta peljala po ovinkih do zapuščenega kamnoloma kjer smo se začeli spuščati. Pot je bila razgibana in ne naporna. So pa pohodniki kar naprej izginjali med drevjem. Najbrž so občudovali naravo še iz drugih perspektiv, saj gob in gozdnih sadežev še ni. Po dobrih dveh urah hoje smo si vzeli nekaj časa za praznenje nahrbtnikov – govorjenje se je umirilo. Odpravili smo se naprej v tišino gozda. Naenkrat se nam je odkril razgled na naš cilj vrh LIMBARSKE GORE in v ozadju pobeljene Savinjske in Julijske Alpe. Še dolg vzpon in bili smo v zavetišču, kjer smo se okrepčali iz domače kuhinje. Ogled mogočne cerkve Sv.Valentina, gasilska slika ob svetniku in spust v dolino. Sonce in lep razgled čez pol dežele pokrite z zeleno in belo barvo narave ter modrino neba nas je spremljalo na poti navzdol. Avtobus nas je že čakal ob vznožju. Še zadnji korak in že smo odbrzeli proti Trojanam na zaslužene krofe. Domov smo prispeli rahlo utrujeni in zadovoljni za lep in prijetno preživet dan.

Smo v pričakovanju za naslednji pohod, še prej pa vpis, da ja ne bo kdo izpadel po nepotrebnem.

Lep pozdrav do prihodnjič Franci

Vsem polžkom pa želim lepe, sončne in prijetne praznike

Foto:

Marjan Šmerc