V drugo pa nam je uspelo. Pričakalo nas je lepo sončno in ne vetrovno vreme, ko smo se zbirali na avtobusni postaji. V veselem razpoloženju smo se odpeljali proti Šmartnem ob Paki, kjer nas je pričakal dolgoletni soorganizator in promotor svojega kraja g. Joško Krk in nam predstavil našo pot. Začeli smo se vzpenjati po ozki in vijugasti stezici proti vrhu. Po dobri uri smo prehodili senčno stran Gore Oljke in prišli do sončne strani poti. Ustavili smo se za krajši počitek. Z minuto molka smo počastili spomin na dva naša pohodnika g. UČAKAR JOŽE in ga. LETONJA MOJCA. Pot nas je naprej peljala po vzhodnem delu Gore Oljke po široki cesti. Ves čas smo imeli izrazito lep in čist pogled na hribe in pokrajino pod njimi. Videli smo urejene hiše, vrtove, polja in vinograde. Po postanku in hrani iz nahrbtnika smo se začeli spuščati proti Andražu. Ves čas nas je g. Krk spodbujal in pripovedoval o pridnih in marljivih ljudeh, ki živijo tod. Kar precej sorodnikov naših pohodnikov je tu doma. Po udobni hoji smo prispeli do domačije JELENKO, kjer sta nas pričakala gospodar in gospodarica MARJANA IN JOŽE. Postregla sta nas z domačimi dobrotami, ki so prav slastno izginjale v naših ustih. Kar hitro smo se morali odpraviti naprej in po dobri uri hoje smo prispeli do drugega našega bivšega sodelavca g. SMREKAR MARTINA, ki nam je tudi ob pomoči svoje žene pripravil pogostitev. Ob prijetnem pomenku predvsem o lovskih dogodivščinah in minulem delu v Gorenju smo se odpravili naprej. Vmes smo imeli še toliko časa, da je lahko Marjan dva nova POLŽKA pošteno krstil po ta zadnji plati. Mimo domovanja našega vodnika g. Krka nismo mogli saj so bila vrata odprta in so nas pričakali z dobro kapljico. Hiša je na hribčku in pravi gospodar , da zadnjih par let kar naprej piha. Prej pa 40 let tega ni bilo. Naš veseljak Tone, pa pripomni:”saj ne ve, ker ga prej ni bilo toliko doma, kot je zdaj, ko je v penzjonu.” Še smo imeli pot do DOMA KRAJANOV, kjer je nam popestril dan kustos z razlago zbirk šaljivih glinenih figuric in organizacijo dela v samem kraju. Po klepetu in razgledu po domu smo se naložili na avtobus, ki nas je srečno pripeljal nazaj v Velenje.

     Bil je lep pohod. Zahvaljujem se vsem domačinom, ki so obilno prispevali, da smo preživeli čudovit dan. Kmalu se vidimo na novih poteh

Z iskrenimi pozdravi vaš Franci