Ponovno smo se zbrali za naš preložen pohod. Vremenska napoved je zopet napovedovala silovite padavine točno okrog pol dneva. Mi smo se pa vsi veseli in razpoloženi odpeljali na vrh Pohorja. Bilo nas je kar 47, čeprav nismo imeli tako množične podpore iz Žalca. Na koči na Pesku nas je pričakalo sonce in prošnja udeleženke pohoda Vere, da ji naj pomagamo sprazniti nahrbtnik, da ne bo tako težko tovorila. Z veseljem smo priskočili na pomoč. Vmes so nam pripeljali vrečke za pobiranje smeti (sponzor ZAVAROVALNICA TRIGLAV). Zanimivo, samo Marjan je nekaj nabral v eno izmed vrečk, ki smo jo pustili na koči na Klopnem vrhu. Hoja je potekala mirno v čudovitem gorsdkem zraku. Vmes se nam je tudi močno udiralo v razmočena tla. Mostnic iz drobnih debel je bilo samo za vzorec, znajti smo se morali sami. Po nekaj vriskih in žvižgih smo bili zunaj barjanskih tal. Z veseljem smo se spravili nad dobrotami iz nahrbtnika. Pod pod noge in naprej. V treh urah smo prispeli na kočo na Klopnem vrhu. Tam se nam je prvič odpru pogled na Ruše in Maribor. Po obilnem obroku na žlico in prav prijetni sončni pripeki smo zrli v nebo kaj bo le ratalo iz tega. Po daljšem počitku smo se odpravili po poti nazaj. Avtobus nam je prišel nasproti in nas razrešil morebitnih deževnih trenutkov. Zato smo si na Pesku še ponovno priskrbeli dobrote iz kuhinje. Še malo sončenja, oblaki so se razpodili, mi pa na avtobus. V večernih urah smo prispeli v Velenje in tu nas je šele zajela sparina in vročina tistega dne. Veselo smo se razšli v pričakovanju novih doživetij 25.06. 2015 na pohodu po Koroškem.

 

Lep pozdrav do takrat Franci