Obilo dela je bilo z urejanjem udeležbe posameznikov. Bil je prisoten strah pred preveliko vročino. Obremenitev je bila ogromna tudi za avtobus, saj smo ga morali naročiti v CELJU, ker v Velenju tako velikega ni.

Peljali smo se preko Gorenjske v Kanalsko dolino in čez prelaz PREDEL. V Logu pod MANGRTOM smo opazovali novo zgrajene objekte po potresu in po zemeljskem plazu, ki jim nista prizanesla.

Po vijugasti cesti smo se prebijali do koče pri izviru SOČE, kjer smo končno občutili hlad in prijetno klimo narave. Toda glej ga zlomka – SOČA JE USAHNILA ni je bilo nikjer videti. Nekako smo se prebili do samega izvira – kjer je je bilo za pokušino. Nazaj po cesti smo prepešačili do znamenitega spomenika poznavalca teh gora JULIUSA KUGY-ja. Prijazen in razmisljajoč je ta gornik. Še gasilska slika in smo že na poti do KORIT MLINARICE. Tu te objame gorski svet, te posrka in občutiš, da si prav majhen in nebogljen. Mogočno hrumenje in grmenje odzgoraj te opominja, da moraš naprej. Lepa in mogočna je TRENTA. Še prevoz do NOVE GORICE in zaslužen golaž z polento. Tu smo šele občutili kakšen vroč dan je bil.

Polni lepih vtisov in spominov smo se v večernih urah vrnili domov. Postali smo večja in dobra družinica POLŽKOV.

Le tako naprej do novih podvigov – že v avgustu na SORIŠKI PLANINI

Lep pozdrav do takrat Franci