Vreme se nam je podredilo. Zbrali smo se pred AP z nekaj novimi člani, ki jih ni bilo sram, da so postali polžki. Ko nas je avtobus odložil pri ALPSKEM VRTU na GOLTEH nas je kar malo zmrazilo. Hitro smo se odpravili v zaveterje Boskovca. Ko smo premagali strmino po hoji po travnati površini in se nam je odpru pogled na Smrekovec, Krnes, Uršljo Goro in na prehojeno pot smo bili veseli. Začeli smo se spuščati in na ravnini pod spustom smo prvič odprli nahrbtnike in jih malo olajšali. Potem je pot do koče na Smrekovcu potekala v prijetnem klepetu. Tu smo se ponovno okrepčali, se ogreli in nadaljevali pot do Kramarice. Po razpotju in ob kapelici smo naredili krajši obred in se začeli vzpenjati po široki poti. Utrujenost nam je počasi lezla v noge in kosti. Vmes nam je še prijazen možak odžagal veje, da smo laže prečili podrta drevesa. Po bukovem drevoredu, ki ga je dala nasadit Mati Terezija in je viden še sedaj po 250 letih smo se varno sprehodili in končno prispeli do ANDREJEVEGA DOMA NA SLEMENU.

Pot je bila dolga, pešačili smo vedno nad 1000 m n.v. in ni bilo časa za dejanja kot se reče (brez greha).

Zaslužen počitek nam je prijal in točno po napovedanem odhodu smo se odpeljali v dolino. Dolga in prijetna pot je za nami. Zdaj nas čaka kratka in poučna ČOLNIKOVA POT po BENEDIKTU.

Lep pozdrav do takrat Franci

Foto: Marjan Š. Slavko H.