Sonce nas je priganjalo že v Velenju na AP. Hitro smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali na Primorsko. V Ospu nas je pričakalo sonce in lahen vetrič. Odpravili smo se v hrib in občudovali prihajajočo pomlad. Ustavili smo se nad globokim prepadom in premišljevali kaj lahko naredi narava. Pogled malo dalje pa je zaznal moderen visok viadukt – delo naših gradbincev. Na vrhu udarnine nas je malo pobožala kraška burja. Za vasjo Kastelec smo na travniku veselo praznili nahrbtnike. Še malo vzpona in že smo bili pri Sv.jami, ki ima v svoji notranjosti cerkveno obeležje. Na gradu Socerba pa se nam je odprl pogled na ves Tržaški zaliv s Trstom vred in praktično vso našo slovensko obalo do Pirana. Sledil je spust po drugi strani mimo vasi Prebeneg po lepi senčni gozdni poti do izhodišča v Ospu. Sama pot je bila razgibana in pestra, mi udeleženci pa smo imeli še dovolj drugih zanimivih dogodivščin, ki jih na prejšnjih pohodih nismo bili navajeni. Z dobro voljo pa smo premagali vse ovire in se v večernih urah , rahlo utrujeni vrnili domov. Bil je prijeten dan, ki smo ga preživeli kot bivši sodelavci, sedaj pa bolj poznani POLŽKI.

Varen korak še naprej do našega novega podviga v aprilu na ČRETO

Franci