Veselo razposajeni smo se odpravili novim podvigom nasproti. Poln avtobus navdušenih polžkov je veselo čebljal vse do izkrcanja pri gostišču VIDRGAR, kjer je bila prva jutranja kavica. Nazaj v avtobus in še malo v hrib. Pri kapelici smo se izkrcali se pripravili in hitro smuknili v gozd, saj je na planem veter delal težave. Po strmini navzgor nismo občutili vetra, bilo nam pa je prijetno toplo. Govorenje je utihnilo. Po slabi uri smo prispeli na vrh. Odprl se nam je razgled po vsej Sloveniji. Ni čudno, da toliko ljudi obišče to goro. Res je neverjetna z svojo mogočno utrdbo in dolgotrajno zgodovino. Še postanek v PLANINSKEM DOMU in znova pot pod noge, toda tokrat navzdol. Hodili smo po stezicah, po travnikih in občudovali prve letošnje rožice, ki so že razkazovale prve letošnje barve. Še postanek za sproščen klepet ob polni mizi v restavraciji. Obljuba, da se naslednji mesec spet srečamo na pohodu. Malo pred 18 uro smo prijetno utrujeni prek Trojan prispeli domov.