Poln avtobus “POLŽKOV” se nas je spravilo nanj že zelo zgodaj zjutraj. Ni bilo časa za kavico in lulanje pred izstopom na PREDMEJI. Po opravljenih pripravah smo se podali v hrib. Pot je bila lepo speljana po gozdu in med skalovjem. Naenkrat se pojavi strm hrib z snežno in ledeno preprogo. Brez strahu smo ga premagali. Ko smo prispeli na cesto, ni bilo več daleč do koče ANTONA BAVČERJA NA ČAVNU. Tam smo se malo oddahnili in jo mahnili po lepi stezici na KUCELJ. Osameli vrh nas je prijetno pričakal v soncu in v vsej svoji lepoti. Razgledali smo se po Vipavski dolini in v daljavi videli pričakovani Tržaški zaliv. Po vrnitvi na kočo smo se okrepčali z domačo pripravljeno hrano. Malo je že dišalo po italijanski kuhinji. Hitro smo se poslovili, ker nas je čakala še dolga pot do avtobusa. Prijetno presenečeni pa smo zagledali avtobus sredi gozda, ki nam je skrajšal to dolgo pot za vsaj 3 km. Ob večerni uri smo bili doma sproščeni in napolnjeni z novo energijo. Bilo je naporno, toda vredno za užitek, ki ga nam je uprizoril ČAVEN.

Se vidimo na naslednjem pohodu na ERMANOVCU.

Lep pozdrav Franci in Silva

Foto: Slavko H.

           Milan K.