Zjutraj ob sedmi uri smo se z avtobusom odpeljali proti Jezerskemu. V Žalcu so se vkrcali še zadnji izletniki. Na počivališču Voklo je bil postanek za jutranjo kavico in obisk sanitarij. Z vožnjo smo  nadaljevali do parkirišča v Makekovi  kočni. Tu smo si nadeli nahrbtnike, krenili do prve sence pod krošnjo dreves in naredili postanek za froštik in odžejanje. Nad Makekovo domačijo smo prišli  na markirano pot, ki vodi do  Češke  koče. Ker je bila  ponekod ravnina v breg postavljena. Smo večkrat počivali. Ob potočku pod visokim vrhom so se nekateri še malo  osvežiliin odžejali na grebenu nad Štularjevo planino je bil  malo  daljši postanek za malico. Med tem časom sem šel na ogled poti do križišča, kjer se priključi pot  z Ravenske kočne. Ta del bi bil za  nekatere prevelik zalogaj. Zato sem  se vrnil na greben in našel nemarkirano prečnico. Do Štularjeve planine. Med potjo v dolino je Vlado našel takega gobana, da ga je s cepinom izruval. Na srečo je imel še toliko prostora v nahrbtniku, da ga je skril vanj. Srečno prispeli v dolino Ravenske kočne. Mimo domačije Ancelj smo odšli do planšarskega jezera, kjer so imeli na izbiro jedila, da je vsak lahko naročil kaj zase. Eni pa so mašinali kar iz svojih nahrbtnikov. Na koncu pa smo vse skupaj poplaknili eni s pirom, eni pa s pivom. Med vožnjo proti domu smo se ustavili še na Trojanah za krofe, odžejanje in za odtakanje.

Doživeli smo en lep izlet, se nadihali svežega zraka in uživali ob pogledih na vršace naokoli. Sedaj sledi dvomesečni premor do naslednjega izleta. Med tem počitnikovanju vam želim vse naj naj.

 Marjan