Sončno vreme nas je zopet pričakalo na našem pohodu. Dobre volje smo se odpeljali proti Celju, glavnemu mestu SPODNJE SAVINJSKE DOLINE. Od koder smo se začeli vzpenjati proti koči. Pot je razgibana in se kar strmo vzpenja. Premagati smo morali veliko stopnic (240), točnega štetja pa mi “penzionisti” ne premoremo. Nismo se zedinili koliko jih je bilo. Po okrepčilu iz naravnega studenca smo se odpravili po poti skozi gozd. Na vrhu se nam je odprl pogled na okoliško hribovje in na samo mesto. Okrepčilo iz nahrbtnika in iz koče je bilo dobrodošlo. Po daljšem počitku smo se odpravili proti SVETINI, kjer pa smo bili razočarani nad skoraj novim planinskim domom ALME KARLIN, ki pa je že dalj časa zaprt. Pogled na vasico, ki ima bogato tradicijo še iz časov CELJSKIH KNEZOV je bil čudovit.

          Pot nas je še naprej vodila po grebenu proti gostišču MLAKAR, kjer nas je čakal avtobus. Prav lahko ni bilo, naenkrat nas je dohitela ploha. Morali smo se opremiti za dež, prevedriti pod drevesi, počakati na sonce in zopet na pot po gozdu navzdol. Po uri hoje smo se okrepčali s toplo malico, popili kavico in pivo ter se dobre volje odpeljali domov. Bil je lep pohod, obljubili smo si, da se na naslednjem zopet vidimo. Domov smo se vrnili v večernih urah utrujeni in zadovoljni, da smo za svoje telo nekaj pa le naredili.

 

Franci

Foto: Marjan Š.