Podali smo se na drugi konec Slovenije na reko MURO. Spremljali smo jo ob njenem loku, gledali in občudovali njene brzice in pasti, ki jih nastavlja. V Šentilju nas je pričakalo lepo sončno vreme in prazen prostor na parkirišču kjer so še pred časom sprejemali begunce. Prvi hrib je šel hitro mimo nas, saj smo del poti hodili po Avstriji. Keltska grobišča so samevala in nas opozarjala o minljivosti. Po počitku v CERŠAKU in po ravninskem delu kjer shranjujejo organske odpadke iz vse Slovenije smo se začeli vzpenjati po polomljenih in zaledenelih stopnicah. Ni nam bilo več do pogovora, zanimala nas je mokrotna in spolzka zemlja. Po drugem vzponu nas je na vrhu pričakal lep razgled daleč okrog po čudovitih SLOVENSKIH GORICAH, POHORJU, KOZJAKU in bližnjih znamenitosti. Še spust in že smo bili pri BRODU NA MURI. Z brodom smo se peljali v Avstrijo, nekateri pa so se vode bali in so ostali na suhem. Kratek sprehod ob drevoredu do PALOME in avtobusni prevoz do ŠENTILJA, kjer smo imeli obilno kosilo z domačimi dobrotami. Klepet in počitek nam je prijal .V avtobusu proti domu pa smo morali še zapeti, se posladkati in kozarček za nazdravje, saj je dvema pohodnicama ter enemu pohodniku (Hedi, Antoniji in Brileju) doletela čast biti starejši in bolj izkušeni.