Od septembra leta 2020 do maja 2021 smo se POLŽKI prevažali samo z vlakom. 27.05.2021 pa zopet na avtobus in to na KOČEVSKO. Že na prvem postanku pred KOČEVJEM smo si šli ogledat zamreženega medveda. Bil je precej len, ampak živ. Mimo nas so prikolesarili pionirji z prižgano olimpijsko baklo. Ni bilo tako svečano kot je bila včasih naša TITOVA ŠTAFETA, ki je vzdignila razpoloženje. Mi smo imeli kljub temu dobrote, ki jih je spekla in prispevala naša članica NADA za okrepčila pa so prav tako prispevali srečneži, tudi JOŽE je poskrbel za pijačo in pecivo, čeprav je njegov rojstni dan že minil. Pod znožjem hribovite STOJNE smo se razdelili. POLŽKI so zalezli v breg, ostali pa so se podali na ogled KOČEVJA in znamenitosti kraja. Fasciniralo jih je KOČEVSKO JEZERO tako močno, da so si nadeli novo ime "MURENČKI". Nočejo biti več POLŽKI, toda potovali bodo z nami, pa tudi POLŽKI bodo lahko šli z njimi.

Lezli smo v hrib, bodrili drug drugega. Pot je bila dokaj široka, toda  obrnjena v hrib. Na drugi strani hriba se je odprla dolina kot DOLINA MIRU, obsijana s soncem in prijaznimi oskrbniki. KOČA PRI JELENOVEM STUDENCU je res čarobna in pomirjajoča. Pripravili so nam "ŠTRUDL", ki je hitro izginil po grlu.

Na travniku imajo precej rekvizitov in eno malo leseno FORMA VIVO. Izvirno, vredno ogleda in obiska.

Bili smo pa še bolj veseli, ker smo zaslišali brnenje našega avtobusa. Po klepetu in obnovi današnjega druženja, ki je bil pa le malce drugačen smo se odpravili domov. Vožnja je potekala mirno, samo na nebu so se pričeli pojavljati črni oblaki. Še pred izlivom iz neba smo se izkrcali v VELENJU.

Vsem "SREČNEŽEM" še enkrat hvala za dvig razpoloženja.

Ostanite zdravi, da bomo v juniju lahko izvedli pohod na BLEJSKI VINTGAR, tako kot je bil planiran že od lani.

Franci in Silva