Zelo zgodaj smo se odpravili na pohod. Mimo ŽALCA, NOVEGA MESTA smo prispeli na prelaz VAHTA od koder se prične pokrajina BELA KRAJINA. Obisk postojanke z znamenito "KARAMPAMPULO" in obvezno kavico je hitro minil. Dežne kapljice so nas spremljale vse do RADOVLJICE, kjer smo zapustili avtobus in se odpravili v 250 let staro šolo v kateri deluje OŠ BISTRA BUČA. Učitelj z ponarejeno diplomo s palico v roki zaigra šolsko uro na zabaven a poučen način. Avtor te šolske ure TONI GAŠPERIČ nam je pričaral prizore, ki smo jih mi doživljali v živo pred mnogimi leti. Smeha je bilo obilo, saj smo aktivno sodelovali. Ob prejemu SPRIČEVAL se je šele opazilo, da nismo bili vsi enako uspešni v osnovnošolskem znanju. Vreme nas je še naprej šolalo, ker nismo hoteli na bližnji KRAŠNJI VRH, ga je ovilo v meglo, tako, da ga nismo niti videli. Odpeljali smo se mimo METLIKE na IZVIR KRUPE. Imeli smo toliko korajže, da smo zapeli rojstno dnevnikom (Zala, Janko, Danica, Jože Kolenc, Jože Jelenko, Gordana in nova pohodnica Milena), ki so prispevali običajno DOZO MEDICINE, ki je tudi zaščitni znak POLŽKOV. V starodavni MOVERNI VASI znani po LONČARSTVU iz preteklosti ni nič kazalo na prihod pomladi z obveznim ZELENIM JURIJEM. Ta prireditev res poteka šele junija in traja že 60 let.
Pot nas je peljala naprej do ETNOLOŠKE KMETIJE - ŠKOF v ČREŠNJEVEC znanem kot vojna bolnica iz II. svetovne vojne za evakuacijo ranjencev.
Na povratku domov je sledil še obvezen postanek na TROJANAH.
Vzdržujte kondicijo, vidimo se v maju na POHORJU od BELVIJA DO RUŠKE KOČE.
Lep pozdrav Franci in Silva