Polžki na BRNICI 26.2.2026

Sonce nas je pozdravilo že navsezgodaj in nas božalo vse do povratka v večernih ur. Bili smo tako nasmejani in dobre volje, da so se nam pridružili še trije pohodniki, namenjeni drugam . Pred avtocesto smo jih prepustili NJIHOVI SKUPINI. Nadaljevali smo naprej do MIROSANA. Tam so se nam pridružili POLŽKI AVTOMOBILISTI. Na postajališču so zaokrožile dobrote naših rojstnodnevnikov. Po cesti smo zakorakali ob reki SAVINJI in ob lepo oblikovanih sadovnjakov do vznožja hriba BRNICA. Ustavili smo se, se okrepčali in zapeli ZDRAVLJICO v zahvalo našim slavljencem (Marjan, Darja, Milena, Sabina, Rozika, Bojana, Ljubica) Razpoloženje je bilo “TA PRAVO”, čeprav smo občasno morali premagati kar strmo in neugodno gozdno pot. Vidljivost na vrhu BRNICE je bila enkratna. Vse od pobeljenih SAVINJSKIH ALP do ZELENE SAVINJSKE DOLINE.
Na klopcah pred domom smo se odpočili. Vodič Franc nam je prebral zgodovino ljudi, ki so tod živeli že zdavnaj pred nami.
Oskrbnik koče nam je pripravil pojedino, ki se za tako kočo spodobi. Morali smo nazaj, sicer po drugi strmi poti. V dolini smo se ustavili pri naši POLŽIKI BERNARDI, ki nas ni hotela spustiti praznih želodčkov domov. Zbralo se nas je par pevcev, ki smo ji zapeli dobrodošlico.

Vse dobre stvari prehitro minejo. Tudi naše pohajkovanje po SAVINJSKI se je bližalo kraju. Sonce nas je pozdravljalo z “OSTANITE ŠE”
Poklicali smo šoferja in se poslovili od BERNARDE. Šofer je bil mlad. Sin očeta, ki nas je prevažal že daleč nazaj Oče vozi občasno, tudi mi POLŽKI smo večinoma v enaki zasedbi kot nekoč. Mogoče bomo dočakali leta, ko nas bo vozil še njegov “VNUK”.
Hvala vsem za doprinos druženja in dobre volje.
Ostanite zdravi še naprej. Vidimo se na naslednjem pohodu v mesecu marcu.

Lep pozdrav Franci in Silva

PS. Pri planinski koči na BRNICI sta se nam pridružila MARIJA in JURE. Pripeljala sta nam čisto sveže še tople “MIŠKE” Prepozno sta vklopila štedilnik, zato sta morala na pot z avtom in sta zamudila pričetek PEŠ HOJE na BRNICO