Na zadnjem pohodu se združimo pohodniki in polžeki, da skupno akcijo speljemo pod streho. Zbrali smo se v športnem parku Velenje-kotalkališče. Sodelovalo nas je 109 udeležencev. Ko smo se našli po seznamu,smo krenili čez park,mimo igrišča za mini golf,kjer je bila nekoč bila restavracija,kjer se je izvajala glasba naše mladosti. Že gremo med Škalskim in Plevelovim jezeru. Na vrhu,kjer nas pričakata še zakonca Rednak, dobimo še pozdrave od črnega vranca. Na spodnjem ovinku je bil gasilni dom,mi pa krenemo desno od jezera proti Krumpu. Tu nas pa pozdravi rjavi vranec. Krajši premor,mimo Krumpovega križa,kjer so se včasih srečevali Gaberčani in Škalčani ter si pihali na dušo. Ko se spuščamo proti Gaberkam srečamo gozdni stroj,ki dela golosek gozda,ki se umika rudniškemu napredovanju. Vidne so bile tudi zemeljske razpoke. V Gaberkah pod kozolcem smo se okrepčali, Marjan Skaza pa je med druženjem razlagal,kje so nekoč bile hiše. Tudi sam se je moral odseliti. Povzpnemo se še na Gorice,kjer smo imeli lep razgled na Družmirsko jezero z Gaberške strani. Hoja po Goricah nam je ponudila lepe panoramske razglede od Uršlje gore,Smrekovca,Mozirskih planin z Menino planino in Kumom v ozadju. Spustimo se v staro mestno jedro mimo Kajuhovega doma v podhod nekdanje Vošnjakove usnjarne,do končne točke.Tu so nas pozdravili in sprejeli gostitelji in muzikanta. Po krepkem obedu nas pozdravi sekretar KU Gorenje Dušan Jeriha. S Francem pa sva predstavila plan pohodov za leto 2017.Ob prijetnem druženju in glasbi,smo se na kraju veselo razšli.

S skupnimi močmi in varen korak v letu 2017