2. DAN: 23.5.2018

Sirogojno, etno muzej Staro selo – Zlatibor – Drvengrad, Mećavnik – Mokra gora, Šarganska osmica

Zbudili smo se v sveže jutro, ponoči je deževalo. Po zajtrku smo naredili kratek sprehod okoli hotela, nato pa na BUS. Ob 8:50 smo krenili v smeri  Sirogojna (nacionalni park), da si ogledamo etnografski muzej na prostem, t.im.STARO SELO. V Sirogojno smo prispeli ob 9:30.  Muzej predstavlja tradicionalno gradnjo lesenih hiš in  način življenja na območju zlatiborskega prostora. Izgradnja tega muzeja sega v leto 1980, ko so na prostor v bližino cerkve Sv.Petra in Pavla zečeli prenašati originalne objekte v katerih so ljudje nekoč dejansko živeli in delali. V bistvu je to zakladnica Dinarskega tesarstva in različnih obrti: mlekar, kolar, pekar, svinjar, kovač itd. Prikazano je tudi letno gledališče, dvorana za druženje in učilnica. V restavraciji MOJ ZAVIČAJ smo se odžejali, se vkrcali na naš BUS in ob 11:10 že drveli v smeri Zlatibora.

Naslednja destinacija je v ZLATIBOR kamor smo prispeli ob cca 12:00. Kraj je dobil ime po posebni vrsti belega bora, ki mu pravijo zlati bor (Pinus Silvestris Variegata Zlatiborica). Planina Zlatibor se razprostira na površini cca 450 km² (30 x 15 km) na povprečno1010 m nm višine. Najvišji vrh je Tornik (1.496 m). Zlatibor je priljubljen turistični in zdraviliški kraj skozi celo leto. Priložene slike govore same zase. Ker je bilo vroče smo nekateri, pred odhodom, zavili še v slaščičarno FENIKS, na sladoled. Kmalu zatem, ob 13:30, smo že bili na cesti za Šargansko osmico. Med potjo smo se ustavili, da si ogledamo Drvengrad. 

DRVENGRAD je znana etnološka vas v Srbiji v neposredni bližini znamenite Mokre Gore, med planoto Zlatibor in reko Taro. Nadvse zanimiva vas je bila zgrajena leta 2003 na hribu Mećavnik nad Mokro Goro in so jo zgraditi po zamisli svetovno znanega filmskega režiserja Emirja Kusturice. Dejansko je bila vas zgrajena za potrebe snemanja njegovega filma ˝Život je čudo˝, z nje pa se razprostira čudovit pogled na bližnje hribe in znamenito ozkotirno železnico ˝Šarganska osmica˝. Za potrebe filma so na železnici naredili tudi posebno postajo, s katere je lep panoramski pogled na Drvengrad. Zanimivo je, da so film  zaradi nenehne oblačnosti, dežja in megle snemali dlje kot so predvideli (zato je predelu tudi ime Mokra Gora), hrib Mečavnik pa je bil za razliko od ostalega predela več časa v soncu. Ravno v času, ko smo se peš povzpeli v to vas, je pričelo močno deževati. Pred dežjem smo se umaknili v kinodvorano in si ogledali kratek, 20 min film Emirja Kusturice. Ko smo prišli iz dvorane je že sijalo sonce.

Naredili smo kratek premik z BUSom in se peš napotili do ozkotirne železniške postaje MOKRA GORA, ki

je v neposredni bližini DRVENGRADA. Na postaji je bila nepopisna gneča. Vsi so hoteli, da jih znameniti ĆIRO popelje po znameniti progi ŠARGANSKA OSMICA, skozi številne tunele in useke. Ker so prodali več vozovnic kot je sedežev, otroci pa imajo prednost, smo se morali zadovoljiti s stojišči. Nekateri smo stali kar na ozkem prostoru med vagoni. Kljub temu smo bili, po 40 minutah zanimive vožnje, vsi veseli te izkušnje. Polni vtisov in zadovoljni smo se, ob 17:00, že vračali v smeri Bele zemlje (blizu Užic) in našega hotela Zlatiborska noč. Po večerji pa zabava in ples ob zvokih užičkega kola in drugih narodno zabavnih pesmi. Nekateri smo vztrajali pozno v noč, drugi, bolj utrujeni (ali bolj pametni), pa v postelje.

 M.Š.