Jesenski dan, kot si ga lahko le želiš!

Skupina planincev sekcije Gorenje ga je doživela na poti na Limbarsko goro. Kar tri poti se družijo na isti trasi, kar gotovo zagotavlja, da je pot vredna ogleda in naše energije.

Tod teče Evropska pešpot, Rokovnjaška pot in pot NOB. Vsaka ima svojo zanimivo zgodovino, ki smo jo malo obudili in se veselili narave, ki malo zamuja in nudi prelepe razglede.

Dokaj lagodno pot smo pričeli na Trojanah in šli dobre tri ure proti oddaljenemu cilju na proti. Rumeni macesni, zlato rjavo listje, ki še vztraja na drevesih, modro nebo in dobra družba, je bilo več kot dovolj, da smo se pozno popoldan zadovoljni vračali.

Na hribčku Golčaj, ki se ponaša z eno najstarejših cerkva v Črnem grabnu, smo se spomnili Martinovega in imeli pokušino mošta, ki pa je že krepko dišal po dobrem vinu. Kako ne, saj se vinogradnik Branko ponaša s številnimi medaljami in nazivom »kletar leta«.Kar zaživeli smo in ura do Limbarske gore je minila, kot bi trenil. Na Golčaju in kasneje na Limbarski je Vlado raztegnil meh in verjeli ali ne, tudi zaplesali smo. Tokrat so se izkazali moški, ki so nosili harmoniko vso to dolgo pot.

Limbarska gora je bila že od nekdaj znan romarski kraj s cerkvijo sv. Valentina, v kateri je kar nekaj vrednih umetnin. Star rek pravi, da Valentin odpira ključ do korenin.

In če se spomnimo še na rokovnjače, ki so pred dobrimi dve sto leti gospodarili v teh gozdovih, ropali in živeli svoje posebno življenje. O njih sta pisatelja Jurčič in Kersnik napisala zgodovinski roman Rokovnjači.

Na poti v dolino nas je ves čas spremljal glas harmonike in obrazi planincev, ki smo jih srečevali, so bili naenkrat vedri, kot so bili naši.

Zopet imamo energije vsaj za teden dni in vsak bi obžaloval, če bi ostal doma.

Naslednjič pa v »Neznano«, kar je že tradicija te planinske sekcije.

Pa srečno!

November 2012                                                                                                       

Magda Žist