Vedno hodimo  in  smo prispeli v leto 2017. Začnemo z lažjimi pohodi. Pa ravno  na petek 13. smo se podali na pohod. Vreme je bilo,takšno kot je bilo. Namig je bil nižje dež,višje sneg. Nas je oboje zajelo.Ker pa smo malo trmasti. smo se vseeno podali na našo prvo turo. Krenili smo s Ciganije,,križišče Javorje,Sleme in Razbor. Kot sem že prej omenil,da bo snežilo. Pri kmetiji Skobir smo imeli kratek odmor,kjer sta nas počastila Vera in Aleksander Berložnik s kratkim,ker sta postala stara starša dvojčkov Žiga in Žana. 2 krat Ž..Ker je bila cesta malo poledenela smo šli po levi gozdni cesti proti Molaku. Pol ure pod vrhom smo ločili,kjer je Marjan peljal eno skupino na vrh,z ostalimi pa naprej,kjer smo se združili pri Pečolarju,šaleška kontrlna točka. Med pohodom in odmorom,pa so Rupreht,Markuš in Krenker razložili,kako so  se preživljali in živeli pred nekaj časa nazaj. V mladosti. V prijetnem druženju smo že pozabili,da še vedno sneguje. Po šaleški poti,ki jo vzdržuje in markira Marjan,smo se spustili V Velunjo, kjer je nas pri Rihterju čakal avtobus. Tudi če smo bili manjša skupina,smo še vedno mislili na ostale,ki se nam niso mogli pridružiti iz zdravstvenih razmer. Je bil čas prehladov in snežnega razmerja.

Vsem želim,da se čimprej pozdravijo in se srečamo Na Nebeški gori.

Lep planinski pozdrav, Miran