PLANINCI NA VIRNIKOVEM GRINTOVCU

Malo se je zapletalo okoli julijskega izleta, a se je končalo srečno, s prelepim pohodom na vrh in spustom na Jezersko.

Na pot smo se odpravili z Jezerskega vrha in po dobri uri dokaj lagodne hoje po  brezpotju prišli na sedlo, kjer so se pojavile naše markacije, brez katerih smo včasih kar malo izgubljeni. Sreča, da jih imamo.

Po malici smo zagrizli v strmo pobočje našega cilja.

Res, je bilo strmo, a naši planinci so v »normalnem» času prispeli na vrh, ki nas je pričakal s soncem, cvetjem in čudovitimi razgledi. Vsi so si zaslužili čestitke .

Kaj nudijo naši hribi, vemo le tisti, ki nam je dano, da se nanje povzpnemo !

Prvi del spusta je bil po delu iste poti, nato smo do Jezerskega sledili markacijam in po dobrih dveh urah prišli do avtobusa.

V gostišču, ki je prava razstava cvetja, smo se okrepčali in prijetno utrujeni popeljali proti domu.

Nekoliko  smo se seznanili s posebnostmi kraja, ki je pred kratkim postal slovenski pionir alpske mreže GORNIŠKE VASI, kar ga obvezuje, da svoj turizem razvija brez velike infrastrukture, na osnovi geografskih danosti,ob upoštevanju lokalne zgodovine in posebnosti.

Jezersko ponuja vse to, saj je prepredeno s potmi različnih težavnosti, ima številne  zanimivosti in je pravi raj za vse, ki si žele mirnega, a hkrati aktivnega preživljanja prostega časa in jim neokrnjena narava veliko pomeni.

Za zaključek lahko le rečem: » Kako lepa je naša Slovenija !«

                                                                                             Magda

Foto. Marjan Š.