18. aprila smo se zbrali na AP Velenje od koder smo se z avtobusom odpeljali do zadružnega doma v Galiciji. Tam pa nas je čakal » štirinožni lokalni vodič« in nam pokazal cerkvico na Sv. Kunigundi visoko nad nami. Počasi smo se vzpenjali mimo posameznih hiš po cesti navkreber. Zavili smo v gozd in počasi rinili naprej do sedla kjer se nam je odprl razgled na naselje Šmartno v rožni dolini in Šmartinsko jezero. Pot nas je peljala po asfaltu še višje do gore kjer stoji romarska cerkev iz 14. Stoletja Sv. Kunigunde. Ob tako lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na vse strani. Tu smo se okrepčali in odpočili pri mizah planinskega doma, ki pa je bil zaprt. Po široki poti smo se spuščali navzdol proti Šmartnem. Hoteli smo obnoviti našo himno, pa nam je žal uspelo spraviti skupaj samo eno kitico. Ob poti smo naleteli na kiparja »samouka«, ki ima okoli svoje hiške lepe ženske akte izklesane iz lesa in so se rade nastavile našim fotografom. Ob vstopu v Šmartno nas je kar zaneslo po lepi široki cesti, ki pa ni bila ta prava. Kljub temu smo se ustavili in malo okrepčali, posedeli in po sončili kajti vreme je bilo res čudovito. Podali smo se skozi smrekov gozd , ki vodi okoli jezera, ki je bilo leta 1970 ukročeno z namakalno in protipoplavno zaščito. Preko lesenega mostu smo se podali do ladjice, ki je bila zasidrana ob čolnarni. Do prihoda avtobusa smo še imeli toliko časa, da so nekateri še malo raziskovali okolico, eno pa smo se podali na ladjico in počakali na avtobus.

Naš »lokalni štirinožni vodič« pa je ostal na gor,i saj je ob odhodu z gore pospremil dva planinca.

Vaš Franc