Končno je napočilo lepo oprano in soncem obsijano jutro. Nasmejanih obrazov in dobre volje smo se odpeljali. V PESJU v novi podružnici polžkov so se pridružili še preostali pohodniki. Čez preval SLEME in že smo bili v ČRNI. Brez jutranje kavice in okrepčila iz CITINEGA nahrbtnika ni šlo. Pot pod

noge in vkreber po gorski sončni poti. Grizli smo strmino in po uri hoje na zaslužen počitek in malico iz nahrbtnika. Raztepli smo se po veliki pokošeni jasi. Še naprej in mimo zapuščenih odkopanih jam rudnika osamljene kmetija z domačimi živalmi so nam polepšale dan. Kozlički, srne, race, oslički, kure s piščančki in še druge živalce so nam krajšale pogovore o pozabljenem otroštvu. Strmina je popustila. Po cesti naprej in na nepokošenem travniku, ki je bil posut z lepimi raznobarvnimi cvetovi. Še malo in že smo bili pri cerkvici Sv. Helene, kjer smo tudi mi krstili 3 nove polžke. Na koči nas je pričakal harmonikar z raztegnjenim mehom. To je bilo darilo naše udeleženke, ki je na svet privekala na tem kraju. Dobra telečja obara in pa tudi okusni čevapčiči so nam napolnili želodčke. Še malo plesa, klepeta in nazaj v dolino po uhojeni gorski stezi. Pravo doživetje ko smo se morali umakniti gorskim kolesarjem, ki so bili iz Anglije na potepu po SLOVENIJI. 

V dolini nas je že čakal avtobus. Razpoloženje ni ponehalo, še vožnja do SLEMENA, kjer smo pri MILANU našem nekdanjem sodelavcu malo poklepetali. Vožnja domov je minila ob prepevanju domačih napevov. Ni in ni je bilo konec. 

          Prav lep pohod. Čakamo na naslednjega ki pa bo v dolino Trente prihodnji mesec.

Lep pozdrav in dovolj zdravja še naprej vam želi Franci.

Foto:

Štefan M.

Slavko H.