Zopet smo se peljali z vlakom do ŠOŠTANJA, tam pa veselo proti VILI ŠIROKO in v sneg okrog te lepe primestne vile, ki je še vedno obdana z ograjo postavljeno daljnega leta od lastnika G.VOŠNJAKA. Pod nogami se je topil sneg, ker ga je sonce neusmiljeno pobiralo. Sledil je še spust do dolinice, ki jo prečka potok Klančnica in vzpon preko Goric do RIBIŠKE KOČE. Ob koči so nas lepo pozdravili labodi. Skoraj se je že pot končala, toda bilo je treba opraviti še kratek sprehod do Kajuhovega doma, kjer nas je čakal harmonikaš Peter ter obilno in okusno kosilo. Po zabavi in novih plesnih korakih z obilico smeha in petja ob ansamblu Bog nam pomagaj smo se dobro razpoloženi odpravili na vlak. Tokrat vlak ni imel predolgega postanka, pravočasno smo prispeli domov. Bil je krasen dan napolnjen z novimi spoznanji. Bilo bi lepo, če bi nam življenje darovalo še več takšnih srečanj.