Na Šaleški cesti na obrobju Velenja na začetku Škal v družbi pravnukov in skrbne hčerke Danice (Sivka) preživlja jesen življenja najstarejša članica Kluba upokojencev Gorenja ga. Cecilija Sušec, ki je sredi novembra praznovala rojstni dan (90 let). Na podlagi prošnje za zaposlitev je bila sprejeta na delo v Gorenje leta 1960. Ker je bil sedež okraja v Šoštanju, je takoj po prejemu pozitivnega odgovora odšla peš v Šoštanj po delovno knjigo v močnem dežju in jo takoj predala v Gorenje g. Herlahu. Ko jo je vprašal kako to, mu je odgovorila, da ni mogla čakati na lepo vreme, ker je bila izredno vesela, da je dobila službo.

Začela je delati na starem jašku (preurejene kopalnice rudnika) in po preselitvi proizvodnje v 1. halo na škarjah (razrez pločevine). Ker so bile škarje blizu nezaščitenega vhoda, so bili večkrat mokri, ko je neslo dež na začetek prirezov. Nato je delala v skladišču prirezov (ga. Olga Pilih) in seveda kot drugi Gorenjčani udarniško pomagala pri urejevanju okolice tovarne. Na udarniško delo je pripeljala tudi 13-letno hčerko Danico, ki je udarniško pomagala pri ureditvi jedilnice. Čas je mineval ob rednem delu, nadurah, delo ob sobotah, praznikih in tudi ob nedeljah, kar ji pa ni bilo nikoli težko. Delali so drug ob drugem, si pomagali, med njimi so bili pristni tovariški odnosi, odnosi do predpostavljenih (Rosenstein, Ocepek in drugi) so bili vzajemno korektni. Na Gorenje jo vežejo lepi spomini in se še sedaj kot članica kluba upokojencev pozitivno spominja lepih, čeprav marsikdaj težkih trenutkov. Starostno se je ga. Cecilija Sušec upokojila leta 1979.

Ob obisku ob obletnici rojstva se je iskrivo razgovorila o svoji življenjski poti. Seveda ji vsi želimo mnogo zdravja , obujanja lepih spominov in da se ob naslednjem jubileju spet srečamo.